Izmenjava gimnazijcev v Szazhalombatti na Madžarskem
Y.E.S. for Future (mlade podjetniške veščine za prihodnost) je 3- letni mednarodni projekt, ki se izvaja z namenom, da krepi mednarodna prijateljstva, znanje mladih o podjetništvu in poslovni angleščini ter vsem udeležencem nudi prav posebne izkušnje. V ta projekt so poleg Gimnazije Slovenske Konjice vključene še srednja šola Loimaan lukio iz Finske, srednja šola Arany Janos iz Madžarske in IES Santiago Apostol iz Španije.V aprilu smo slovenski udeleženci projekta že gostili dijake iz drugih držav, novembra pa je prišel čas, da si tudi sami ogledamo svet.
Šest dijakinj, z dvema profesorjema na čelu, se nas je 8. novembra odpravilo na nepredstavljivo dogodivščino. Takoj po prihodu smo spoznale naše gostiteljice in se začele privajati na okolje, jezik, hrano, kulturo... V ponedeljek smo spoznale še ostale udeležence v projektu, predstavili smo si svoje šole, kraje in države. Ker se Slovenske Konjice povezujejo z mestom Szazhalombatta, so nas za hipec obiskali predstavniki občine Slovenske Konjice z županom in našo direktorico. Z novimi prijatelji smo se precej hitro povezale in »zaštekale«, tako so v ponedeljek, sredo in petek delavnice na temo podjetništva gladko stekle in se mi zdi, da zdaj že precej vemo o start-upih na različnih koncih sveta, o trgu dela, marketingu ter o možnostih in težavah pri nastajanju podjetij. Spoznavali smo mesto in državo, se učili tujih jezikov in vse povezovali z zabavnimi igrami. V torek smo si ogledali tudi bližnji mesti, ki sta nas popolnoma navdušili. Najprej smo v Visegradu opazovali, kako je potekalo življenje na tamkajšnjem gradu in poskusili uporabljati srednjeveška orožja. Na poti domov smo se ustavili tudi v mestu Szentendre, kjer smo se naužili mirnega sončnega zahoda ob Donavi in preiskali simpatične ulice tega mesteca. Četrtek smo preživeli v čudoviti Budimpešti, ki ni nikogar pustila ravnodušnega. Sonček, pogled na svetlikajočo se modro Donavo, čudovita stavba parlamenta in že precej praznično vzdušje so v nas pustili neizbrisljive spomine.
Teden pa se je ob brezskrbnem druženju in zabavanju neopazno splazil mimo. V soboto zjutraj smo tako v mrazu dočakali tisto težko, neizogibno slovo. Veliko objemov, solza in še nekaj objemov preden smo si vsi uspeli povedati, kako se bomo pogrešali. Po čustveno utrujajočem poslavljanju smo naložili stvari v naš kombi in se odpravili na dolgo vožnjo proti domu. Po poti smo se ustavili v mestu Tihany ob Blatnem jezeru, kjer smo spili dopoldansko kavo in se naužili še zadnjega madžarskega sonca. S čudovitim razgledom in nasmejanimi obrazi smo zaključili prečudovit teden, v katerem smo stkali močne prijateljske vezi in ustvarili spomine, katerim, kot Blatnemu jezeru, ni videti konca.
Patricija Podkrajšek, 3.Ga