17. aprila so v Cankarjevem domu podelili nagrade slovenskim srednješolcem, ki so avtorji najboljših haikujev. Haikuji naših dijakov so nastali v okviru pouka pri 1. letnikih ali medpredmetnega sodelovanja med slovenščino, angleščino in nemščino v 2. letnikih. Pri pouku so se prepletali vsi trije jeziki; med predstavitvijo te kratke pesniške oblike  japonskega izvora in med pisanjem dijakov, ki so lahko izbrali jezik ustvarjanja. 

Med nastalimi pesmimi smo nekatere prijavili na Natečaj za najboljši srednješolski haiku in dosegli so dober rezultat:
📘Andraž Trtnik je avtor nagrajenega haikuja v slovenščini,
📗Filip Kračun je spesnil nagrajeni haiku v angleščini,
📙Miha Soršak pa se je izkazal z nagrajenim nemškim haikujem.

Kasneje smo izvedeli, da se je med finaliste na mednarodnem natečaju, ki ga organizira United Nations International School, uvrstil še haiku Julije Lamovec.

Mnogi haikuji v vseh jezikih so bili objavljeni v zbirki Haiku 2025, ki ga izdaja Gimnazija Vič, nekateri pa tudi v našem gimnazijskem glasilu Gosko.
Čestitke nagrajencem, ostalim pa spodbuda za ustvarjalnost v najrazličnejših oblikah! 😊

Vrtiljak čustev

prikrade se v moj svet.

Jočem od sreče. (Matija)                                       

Coffee's gone again,

my brain says »work«, I say »nap«.

The chair becomes my bed. (Julija)

Pot v Atene in druge znamenite kraje po Grčiji je bila nepozabna, polna zgodovine, osupljive arhitekture in čudovitih razgledov. Že od samega začetka, ko smo na letališču v Zagrebu nestrpno čakali na polet, smo čutili vznemirjenje, ki ga prinaša odkrivanje nove dežele. Grčija je že tisočletja srce svetovne kulture in zgodovine.

V Atenah smo obiskali stadion Panathinaikos, kjer so se leta 1896 odvijale prve sodobne olimpijske igre. Stadion, v celoti zgrajen iz belega marmorja, nas je navdušil s svojo veličino in zgodovinsko vrednostjo. Ko smo se sprehajali po njem, smo si predstavljali vzdušje tistih prvih iger, ki so zaznamovale preporod olimpijskega duha. Pred predsedniško palačo smo imeli priložnost videti znamenito menjavo straže pred palačo, ki jo izvajajo evzoni v tradicionalnih uniformah. Sledi so nas vodile v vrtove Zappion, zelena oaza sredi mesta, kjer smo se za trenutek ustavili in uživali v miru ter lepoti urejenih parkov.

Zevsov tempelj, eden največjih templjev v antični Grčiji, nas je navdušil s svojimi osupljivimi ostanki. Med mogočnimi stebri smo občudovali delo starih Grkov, ki so tempelj posvetili Zevsu, najvišjemu bogu Olimpa. V bližini se nahaja Hadrijanov slavolok, postavljen v čast rimskemu cesarju Hadrijanu, ki je močno vplival na razvoj Aten. Sprehod po trgu Sintagma, osrednjem atenskem trgu, nam je omogočil vpogled v sodobno življenje Grčije.

Vrhunec našega obiska Aten je bil vzpon na znamenito Akropolo. Občudovali smo Partenon, Erehtejon in druge veličastne zgradbe, ki so simbol antične Grčije. Pogled z vrha Akropole na mesto Atene je bil dih jemajoč in nepozaben.

Po Atenah smo nadaljevali potovanje proti Korintskemu prekopu, ki povezuje Egejsko in Jonsko morje. Naslednja postaja so bile Mikene, eno najstarejših središč grške civilizacije. Sprehodili smo se skozi Levja vrata, ki so nas popeljala v svet mikenske kulture, in obiskali megaron, kraljevo palačo, kjer je nekoč vladal znameniti kralj Agamemnon. Na vsakem koraku smo se zavedali, da hodimo po tleh, kjer so pred več kot 3000 leti živeli legendarni junaki. Obiskali smo tudi Epidaver, znan po svojem antičnem gledališču, ki slovi po izjemni akustiki. Ko smo stali na sredini odra in preizkušali odmevnost, smo se čudili, kako so Grki brez sodobne tehnologije ustvarili tako popolno akustiko.

Naša zadnja postaja je bilo obmorsko mesto Navplij, ki nas je očaralo s svojo lepoto in bogato zgodovino. Sprehodili smo se po ozkih ulicah mesta in obmorski promenadi, nakupili  spominke in degustirali grške specialitete.

Ekskurzija je bila za nas tudi priložnost, da smo se povezali med seboj, občudovali dediščino preteklosti in se učili skozi doživetja. Grčija nam je pokazala svojo veličino.

Maša Malič, Eva Purgaj

Konjiški gimnazijci so na občinski akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku v
pripovedno-glasbeno-plesni »Adelmini zgodbi« navdušili občinstvo ter jim približali
čas delovanja velike humanitarke, zdravilke, spiritistke, svetovljanke in (medialne)
pisateljice Adelme von Vay. Ob zaključku so s pomočjo umetne inteligence »oživili«
Adelmo, ki je občinstvo »nagovorila« v duhu harmonije, solidarnosti in sodelovanja.

Na naši šoli športnim dogodkom posvečamo posebno pozornost, saj verjamemo, da se najboljše zgodbe pišejo v naravi, med gibanjem in dobrim razpoloženjem.

Jesenski športni dan je bil prava avantura – prvi letniki so se povzpeli na Stolpnik in uživali v razgledih, drugi so raziskovali skrivnosti Žičke kartuzije, tretji pa so v Slovenski Bistrici pokazali svojo moč in spretnost na plezalni steni.

Praznično decembrsko vzdušje so na Gimnaziji Slovenske Konjice obeležili še z ekskurzijo v Celovec. Prestolnica Avstrijske Koroške jih je pričakala v vsej svoji veličini. Krasno okrašeno mesto, stojnice, vonj po cimetu in sveže pečenih palačinkah je pričaral lep decembrski popoldan.

Dopoldan so namreč dijaki preživeli skupaj z vrstniki iz šole WI'MO, s katero Gimnazija sodeluje že celo desetletje. Da bi utrdili in nadgradili znanje nemščine, so sodelovali v jezikovnih delavnicah in uživali v pridobivanju jezikovnih kompetenc na drugačen, sproščen način.

Celodnevno potepanje so zaključili z večernim obiskom kraja Velden, ki se nahaja tik ob Vrbskem jezeru. Pred znamenitim hotelom Falkensteiner Schlosshotel so naredili nekaj fotografij in se podali proti domu.

Vsi so se strinjali, da si takih ekskurzij in druženj še želijo.

V svetu preteklosti in dediščine našega prostora

Dijaki 3. letnikov Gimnazije Slovenske Konjice smo v četrtek, 19. septembra 2024, preživeli dan, obarvan s kulturo in zgodovino. V okviru predmeta aktivno državljanstvo smo se podali na zanimivo in poučno ekskurzijo, ki nas je popeljala v svet preteklosti in dediščine našega prostora.

Naša prva postojanka je bila Aškerčeva domačija v Laškem, kjer sta nas domačina prijazno sprejela. Razkazala sta nam rojstno hišo velikega slovenskega pesnika ter nas popeljala v čas, ko so ljudje živeli v preprostih, a srčnih okoliščinah. Njune pripovedi o pesnikovem življenju in delovanju so nas navdušile ter nam približale podobo tega izjemnega ustvarjalca.

Pot smo nato nadaljevali do turistične kmetije Slapšak, kjer smo obiskali manjši rudnik svinca in srebra. Lastnik nas je popeljal v globine rudarske dediščine. Skozi njegove besede je rudnik zaživel kot mistična podzemna katedrala, kjer se svetloba in tema prepletata s prvinami narave, ki je v stoletjih izklesala svoje umetnine. S sklonjenimi glavami in očmi polnimi občudovanja smo strmeli v stene, ki jih je stoletja oblikovala mati Zemlja.

Po ogledu rudnika smo se sprehodili tudi skozi delavnico, kjer se je po prostoru širil vonj svežega lesa. Opisali so nam proces predelave lesa, mi pa smo se navdušili nad natančnostjo in predanostjo, s katero ohranjajo to pomembno obrt.

Obiskali smo tudi Pokrajinski muzej Celje, kjer smo pridobili veliko novega znanja o Celjskih grofih, najvplivnejši vladarski rodbini na Slovenskem. Njihova zgodovina nas je prevzela, še posebej ob pogledu na ostanke rimske ceste in impresivne mozaike iz antičnega časa. Preteklost je v teh umetninah oživela pred našimi očmi, kot bi za trenutek stopili v časovni stroj.

K lepoti dneva so prispevale tudi naše profesorice slovenščine, zgodovine in geografije, ki so s svojim bogatim znanjem in pripovedmi tkanje zgodovine ovile v nepozabno doživetje, zaradi katerega nam bo ta dan še dolgo ostal v lepem spominu.

Zoja Zorc, 3.Gb