V petek, 14. februarja 2025, so se dijaki 1. letnika programa strojni tehnik v vlogi mladih odločevalcev udeležili razprave na temo Če bi jaz odločal(a) o stanovanjski problematiki mladih v EU.

V uvodu srečanja sta evropska poslanca Zala Tomašič in Marjan Šarec predstavila težave na področju stanovanjske problematike v EU in poudarila, da to področje ni v pristojnosti EU, ampak je v pristojnosti nacionalnih držav; pa vendarle je v institucijah EU zavedanje o stanovanjski problematiki čedalje večje. Zato so konec lanskega leta v okviru EU oblikovali odbor, ki v zvezi s tem sprejema predloge in zagotovo se bo Evropska komisija v bodoče ukvarjala tudi z reševanjem stanovanjskih težav. Potrebne bodo sistemske rešitve.

Dijaki različnih šol so predstavili svoje predloge za reševanje tovrstne problematike. Naši ambasadorji Jure Ercek, Miha Očko in Nina Gosak so predlagali kratkoročne in dolgoročne rešitve, rešitve za najemnike, najemodajalce in investitorje v stanovanja. Izpostavili so, da je potrebno uvesti višjo obdavčitev kratkoročnih najemov, omejiti nenadzorovan dvig cen najemnin, skrajšati postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj, znižati davek od najemnin in povečati procent priznanih normiranih stroškov, zaščititi najemodajalce v primeru težav s plačilno nedisciplino najemnikov, skrajšati postopke pri izselitvi najemnikov zaradi kršitve pogodb, uvesti stabilno davčno zakonodajo, nuditi ugodne kredite in subvencionirati obnovo ali gradnjo stanovanj za dolgoročni najem, povečati urbanizacijo manjših krajev z vlaganjem v razvoj infrastrukture in stanovanjskih zmogljivosti v manjših mestih in vaseh. Poudarili so pomen trajnostne gradnje z uporabo okolju prijaznih materialov in tehnik, ki zmanjšujejo stroške vzdrževanja in ogljični odtis.

Predlaganim rešitvam je sledila razprava, dijaki so prejeli komentarje na svoje predloge in odgovore na zastavljena vprašanja.

Štefica Fink

Za več slik kliknite na povezavo.

Projekt Erasmus+ je most, ki povezuje različne kulture, jezike in narode Evrope, gradi skupno evropsko identiteto, spodbuja razumevanje in sodelovanje ter ustvarja priložnosti za osebno in poklicno rast Evropejcev. Še posebej pomembno je, da mladi skozi projekte nadgrajujejo svoja strokovna in jezikovna znanja, krepijo svoje socialne veščine, spoznavajo pomen naravne in kulturne dediščine in razumejo svojo vlogo, ki jo imajo kot aktivni evropski državljani.

Dijaki SPSŠ so ponosni, da se lahko izobražujejo in usposabljajo v tujini. Odhajajo v Nemčijo, Španijo in na Portugalsko. Veselijo se prihoda tujih dijakov na domačo šolo, saj lahko z njimi ne le izmenjujejo svoja znanja in izkušnje, ampak se lahko tudi družijo in spletajo prijateljske vezi.

Štefica Fink

Fotografije

Dijaki SPSŠ Zreče so si ogledali tri razstave v Pokrajinskem muzeju v Celju, ker so ogledi koristni, saj z njimi širijo svoja obzorja. Nova spoznanja jih spodbujajo k razmišljanju o svoji vlogi v prihodnosti. Pri tem ugotavljajo, kako so pretekli dogodki in osebe oblikovali našo sedanjost in kako pomembno je ohranjanje kulturne dediščine.

Razstava Mesto pod mestom je razkrila skrivnosti Celee. Pod sodobnim mestom so arheologi odkrili ohranjene rimske ceste, ostanke kanalizacije, temelje stavb in mozaične tlake, ki pričajo o visoki stopnji urbanizacije in razkošju.

Spoznali so, kako so Grofje Celjski iz skromnih začetkov postali ena najvplivnejših družin v Evropi, predvsem s premišljenimi porokami, diplomacijo, vojaškimi zmagami in z družinskimi spletkami. Slišali so zgodbe o tragičnih usodah, vključno z umorom Ulrika II. Grofa Celjskega.

V Stari grofiji so občudovali Celjski strop. V poslikavi so začutili veličastnost preteklosti in umetniški duh časa, saj le-ta prikazuje mitološke in zgodovinske prizore, ki predstavljajo moč in veličino Celjskih grofov ter pomen Celja kot kulturnega središča.

Štefica Fink

Več fotografij

Dijaki programov strojništva ter gastronomije in turizma so se v okviru strokovne ekskurzije odpravili na obisk Aškerčeve domačije v Rimskih Toplicah, kjer so spoznali svet ene od najpomembnejših oseb slovenske literarne zgodovine.

Anton Aškerc je bil znan po svojih idejah socialne pravičnosti, družbene enakosti, po občutku za marginalizirane skupine. Njegova dela so odsev vrednot, kot so svoboda, demokracija, solidarnost, predvsem pa so odraz njegove ljubezni do domače zemlje.

Opazili so vzporednice med Aškerčevimi ideali in vrednotami Evropske unije (EU), kajti tudi EU si prizadeva za pravičnost, enakost, spoštovanje človekovih pravic in odpravo diskriminacije.

Aškerc izpostavlja pomen slovenske kulturne in narodne identitete ter pomen ohranjanja ljudskih tradicij in običajev, kar je skladno s prizadevanji EU za ohranjanje raznolikosti. EU spodbuja spoštovanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter ohranjanje dediščine vseh držav članic.

EU in Aškerc poudarjata solidarnost, ki se med državami članicami odraža v skupnem reševanju kriz (npr. migracije, pandemije, podnebne spremembe); Aškerčeva dela pa izražajo solidarnost s tistimi, ki so potisnjeni na rob družbe, in so poziv k humanizmu ter sočutju.

Dijaki so bili veseli, da so imeli priložnost obiskati kraj, kjer se preteklost prepleta s sedanjostjo in  navdihuje za prihodnost.

Štefica Fink

Več fotografij