Ekskurzije

Slovensko primorje - Kraški rob, Hrastovlje, Strunjan, Piran

Poznavanje in razumevanje naravnih značilnosti, kulturne dediščine ter zgodovinskega razvoja slovenskega prostora krepi občutek pripadnosti in odgovornosti do domačega okolja. Spoznavanje obmejnih območij ter njihove povezanosti z Italijo prispeva k večjemu razumevanju evropskega sodelovanja in pomena odprtih meja. Dijaki pri tem razvijajo spoštovanje do kulturne raznolikosti, se zavedajo pomena ohranjanja skupnih evropskih vrednot ter krepijo aktivno državljanstvo. Spodbujeni so k razmišljanju o trajnostnem razvoju in vlogi posameznika pri varovanju naravne in kulturne dediščine, kar jim omogoča, da bolje vrednotijo svoj življenjski prostor in njegovo vlogo v širšem evropskem kontekstu.

Dijaki so raziskovali naravne in kulturne znamenitosti Slovenskega primorja. V Črnem Kalu so se povzpeli do razgledišča ob srednjeveški utrdbi, ki je nekoč varovala pomembne prehode med notranjostjo in obalo. Od tam so občudovali osupljiv pogled na Kraški rob, kjer se stikata kraška in flišna pokrajina. Videli so Koper, Trst, mogočni viadukt z novim tirom železnice in strnjeno vasico Črni Kal pod pečino. Spoznali so posebnosti nagnjenega zvonika cerkve sv. Valentina, značilno kraško arhitekturo in znamenito Benkovo hišo.

V Hrastovljah so si ogledali cerkev sv. Trojice s freskami iz 15. stoletja, med katerimi izstopa znani Mrtvaški ples. Seznanili so se s pomenom cerkve in obrambnega obzidja ter prisluhnili zgodbam o težkem življenju Šavrink, žensk, ki so vsakodnevno prehajale mejo, da bi preživljale svoje družine. Spoznavali so življenje ljudi v Šavrinskem gričevju po 1. in 2. svetovni vojni.

Opazovali so vlak na železniški progi Divača–Koper, ki premaguje izjemno višinsko razliko – edinstven inženirski dosežek.

Obisk Strunjanskih solin in najvišjega klifa ob Jadranu jim je razkril bogato podobo obalne geomorfologije ter tradicionalno pridobivanje soli. Navdušeni so bili nad lepoto Mesečevega zaliva, ki velja za najlepši zaliv v Sloveniji. Spoznali so značilnosti krajinskega parka, ki slovi po izjemni biotski raznovrstnosti.

V Piranu so si na Tartinijevem trgu ogledali Benečanko in Ložo – simbola beneške dediščine mesta. Sprehod jih je vodil mimo ostankov srednjeveškega obzidja, svetilnika in cerkve sv. Jurija. Ostale znamenitosti so morali dijaki poiskati in raziskati v okviru orientacijskega pohoda, kar je še dodatno poglobilo njihovo razumevanje povezave med naravno danostjo in zgodovinskim razvojem tega slikovitega obalnega mesta.

Štefica Fink

Več fotografij lahko pogledate na povezavi tukaj.

GRADOVI – NEMI PRIČEVALCI NAŠE ZGODOVINE

V Sloveniji in v širšem prostoru imamo veliko gradov. Predstavljajo bogato snovno in nesnovno dediščino srednjeveških plemiških družin. So nemi pričevalci življenja in dogajanja skozi zgodovino. Dijaki SPSŠ so si nekatere gradove ogledali, prisluhnili so zgodbam in legendam in s tem spoznavali razmere v preteklosti.

Nazadnje so si ogledali Ljubljanski grad. Zvedeli so, da se je njegova namembnost skozi stoletja spreminjala. Bil je občasno prebivališče Habsburžanov, sedež deželnih glavarjev Kranjske, vojašnica, vojaško skladišče in tudi zapor. Pred obnovo so bila v njem stanovanja, danes pa je grad center kulturnega in družabnega dogajanja v Ljubljani.

Ogledali so si najzanimivejše prostore in spoznali zgodovinske zanimivosti gradu. Videli so ječo na prostem, Erazmovo ječo, kapelo, vodnjak, Peterokotni stolp in druge ostaline gradu. Obiskali so Virtualni grad; z razglednega stolpa so občudovali Ljubljano in njeno okolico. Pri spomeniku kmečkim uporom so prisluhnili opisu življenja srednjeveškega kmeta, spoznali so puntarsko preteklost in razloge za boj za staro pravdo.

Štefica Fink

Več fotografij lahko pogledare na povezavi.

V OBJEMU KONJIŠKE GORE

Dijaki SPSŠ Zreče so vedoželjni in najraje pridobivajo svoja znanja v konkretnih situacijah izven šolskih prostorov. Uživajo v terenskem delu, kjer lahko uporabljajo svoje teoretično znanje v praksi.

Enega izmed dnevov, ko so lahko neposredno spoznavali stroko, naravo in kulturne znamenitosti, so preživeli v objemu Konjiške gore. Opazovali so tipično rastje, razmišljali so o pomenu varovanja in ohranjanja flore in faune. Udeležili so se različnih delavnic. Lovska delavnica je bila namenjena spoznavanju lovstva, njegovi skrbi za sonaravno gospodarjenje in varstvo divjadi. Videli so preparirane živali, ki so značilne za lokalno okolje.

V mizarski delavnici so izdelovali lesene izdelke, med njimi kuhalnice, ki so jih nato pisano pobarvali. Nastale so prave umetnine, ki še sedaj krasijo šolske vitrine. Z zanimanjem so opazovali čebelarja, ki jim je predstavil čebelji panj, življenje čebel ter postopek pridobivanja medu, cvetnega prahu in drugih proizvodov. V kovaški delavnici so preizkusili svoje spretnosti v kovanju klinov tako, da so železo razžarili in ga nato na nakovalu s kladivom oblikovali v izdelke. Ogenj so podpihovali s pomočjo kovaškega meha. Ogledali so si oglarsko kopo, zlaganje kope in spoznali postopek pridobivanja oglja. Apneničar jim je pokazal peč za žganje apna in jim predstavil postopek žganja.

Videli so črno kuhinjo, kjer so se stene in strop svetile od saj; začutili so vonj po dimu, opazovali so skromno opremo in podoživeli delo gospodinje v preteklosti.

Aktivnosti na terenu so zaključili v gozdu, kjer so tekmovali v postavljanju bivakov iz materiala, ki se je nahajal v naravnem okolju.

Štefica Fink

Ostale forografije lahko pogledate na povezavi.

Obisk Hiše Evropske unije in Državnega zbora Republike Slovenije

Dijaki SPSŠ Zreče s formalnim in neformalnim učenjem pridobivajo znanje, da bodo lahko sodelovali v procesih soodločanja in začeli svojo politično pot v lokalni skupnosti in širše. Vedo, da ima pravico voliti ali biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu (EP) državljan Republike Slovenije, ki ima pravico voliti ali biti voljen za poslanca Državnega zbora (DZ).

Ker dijaki želijo aktivno sodelovati v političnem življenju, ker si prizadevajo razumeti, kako potekajo politični procesi in kako delujejo politične institucije doma in v Evropi, so obiskali Hišo Evropske unije (EU) in DZ.

V Hiši EU v Ljubljani, ki združuje Informacijsko pisarno EP v Sloveniji in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, so se v multimedijskem centru Doživi Evropo seznanili s posebnostmi v evropski politiki, z delovanjem EU in EP in z njunim vplivom na naše življenje. Sprehodili so se po multimedijskih postajah, spoznali slovenske predstavnike v evropskih institucijah, odkrivali so, kako lahko sami vplivajo na odločitve o prihodnosti Evrope. Svoje znanje o EU so preizkusili v kvizu, obravnavo evropske politike pa so zaključili z razpravo o trenutnih razmerah in problemih v Evropi, zlasti o vojni v Ukrajini, o umetni inteligenci in okoljski problematiki.

Z obiskom Državnega zbora so spoznali, da je Državni zbor osrednji prostor političnega in zgodovinskega dogajanja v Sloveniji; njegova stavba, ki je delo arhitekta Vinka Glanza, pa je pomemben del slovenske kulturne dediščine.

Najprej so se ustavili v preddverju velike dvorane, ki je namenjeno sprejemom, srečanjem in dogodkom v parlamentu. Krasi ga freska akademskega slikarja Slavka Pengova, ki prikazuje zgodovino Slovencev od naselitve do konca druge svetovne vojne. Notranjost poslopja bogatijo čudoviti mozaiki in izjemni arhitekturni elementi, ki so narejeni izključno iz domačega lesa in kamna. Na balkonu velike dvorane, v kateri potekajo sestanki poslancev, ministrov in predstavnikov Državnega sveta, so se seznanili z delom najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa v Sloveniji in z opisom zakonodajnega postopka; v zanimivi razpravi pa so prejeli odgovore na številna vprašanja o slovenski aktualni politični problematiki.

Štefica Fink

Več fotografij si lahko ogledate na povezavi tukaj.