VESELIMO TOREJ SE!
V življenju se nenehno izmenjujejo trenutki miru in viharja, bližine in slovesa, rasti in zorenja. Vsak čas ima svoj pomen, vsak korak svojo sled. In prav med temi prehodi, ko se mladost počasi nagiba proti odraslosti, pride trenutek, ki se vtisne globlje kot drugi – maturantski ples.
Ko je zima znova ovila pokrajino v belo tišino, je za nas maturante napočil večer,
v katerem so se prepletli ponos, pričakovanje in kanček treme. Čas iskrivih pogledov in iskrenih nasmehov. Pa tudi čas sladkih skrbi, kot so usklajevanje frizerja, vizažistke in pedikerke ter čas, ko se je moški del našega šolskega centra naučil, da ni priporočljivo odpirati vrat sedmih kvadratnih metrov velike garderobe, v kateri se preoblačijo dekleta s celotne širše občine Slovenske Konjice.
Svečani večer smo dijaki otvorili s svečano polonezo, ki je povezala posameznike v celoto, nas za hip ustavila v času in nas opomnila, da nobena pot ni prehojena sama. Po ne tako zelo profesionalno odpeti maturantski himni Gaudeamus igitur je torej napočil čas, ko smo se lahko s ponosom v očeh zavrteli v različnih plesih – vse od počasnega valčka pa do strastnega tanga. Pokazali smo svoje naučeno plesno znanje, dekleta pa med drugim še bleščeče obleke, ki so nam več mesecev kradle spanec in čokolado.
Prav poseben poklon smo namenili osebam, ki so nas spremljali že od samega začetka. Osebam, ki so nas videle napredovati, zmagovati, se razvijati in priznajmo tudi – padati in se izgubljati. A vedno so bili tu za nas, poznali so tudi naše temne plati, ki so jih bleščeči reflektorji tokrat spretno prekrili. To so naši starši in profesorji – ali kot jim pravimo mi, naši šolski starši. Z nekaj iskrenimi besedami smo se zahvalili vsem skupaj, s plesom in naklonjenostjo pa vsakemu posebej.
Za odlično glasbeno vzdušje je poskrbel Karneval bend, za okusno večerjo Štajerska hiša kulinarike. Ob prelomu sobotne noči pa smo se vsi zbrani zbrali v krogu in skupaj pričarali nepozabno vzdušje ob tradicionalni Šifrerjevi baladi Za prijatelje ter maturantski torti. Skupaj smo uživali v sladkih trenutkih svečane noči.
Ta večer ni bil le ples, temveč postanek v času, trenutek, ko smo se ozrli nazaj in hkrati naredili korak naprej. Spomin nanj bo ostal z nami tudi takrat, ko se bodo poti razšle in bodo dnevi dobili nove ritme. A kar smo ustvarili skupaj, ostaja – kot tiha moč, kot nasmeh ob misli na to, kdo smo bili in kdo še postajamo. Naša najlepša noč se je odvijala kot v pravljici in skupaj smo ob glasni glasbi odplesali v sveže nedeljsko jutro, nekje globoko v nas pa je tiho odzvanjal glas – veselimo torej se!
Zoja Zorc