V začetku septembra so dijaki 2. letnikov programa strojni in gastronomsko-turistični tehnik opravili terensko delo kot del izobraževalnega programa v okviru geografije. V konkretnem geografskem okolju so lahko povezali teorijo s prakso. Izkustveno učenje, kot sodobna oblika učenja, je vključevalo izkustveno spoznavanje resničnosti in konkretno akcijo. Dijaki so z delom na terenu razvijali sposobnosti opazovanja in logičnega razmišljanja. Veliko so se naučili na lastnih izkušnjah in s tem razvijali samostojnost, radovednost, pridobili so veščine teamskega dela.
Terensko raziskovanje so opravili na planoti Kraškega roba, ki se s strmim, tektonsko na več mestih pretrganim robom, prevesi iz kraške v flišno pokrajino Istre. Spoznavali so reliefne oblike kot so udori, brezna, škraplje, jame in skalne podore. Opazovali so plezalne stene za bolj ali manj izkušane plezalce. Stene so zanimive predvsem z geološkega vidika, saj imajo luskasto zgradbo, ki je edinstvena v Sloveniji. Flora in fauna planote je preplet živega sveta obeh pokrajin, ki ju Kraški rob razdeljuje. V prijetnem vremenu, ob omamnem vonju dišečega rastja in ob čudovitem pogledu na Jadransko morje, Koper in Trst, so opazovali viadukt in strnjeno vasico Črni Kal pod pečino. Prst pokrajine so raziskovali tik ob utrdbi nekdanjega grofa Urlika. Predstavili so posebnost nagnjenega zvonika cerkve sv. Valentina, značilno kraško arhitekturo ter znamenito Benkovo hišo.
V Hrastovljah so prisluhnili zgodbam o revnem življenju Šavrink in tako podoživljali njihov vsak dan. Navdušila jih je freska Mrtvaški ples v cerkvi Sv. Trojice. Opazovali so vlak, kako na svoji poti premaguje veliko višinsko razliko, predstavili so posebnost železniške proge Divača - Koper in zahtevno gradnjo njenega drugega tira.
Na 80 m visokem Strunjanskem klifu so raziskovali flišne plasti in ugotavljali vzroke za njihov nastanek. Z vrha so opazovali prepadne stene, prodno obalo in druge naravne pokrajinske značilnosti, ki jih abrazija, akumulacija, dež, temperaturne razlike in veter neprestano spreminjajo v novo obliko. Navdušeni so bili nad lepoto Mesečevega zaliva, najlepšega zaliva v Sloveniji. Predstavili so značilnosti krajinskega parka, ki se ponaša s svojo biotsko raznovrstnostjo, z značilnim obmediteranskim podnebjem in rastjem.
Na planoti nad klifom so uro svojega časa posvetili gibanju in učenju matematike v naravi. V okviru projekta Zdrava šola so spregovorili o zdravi prehrani, predvsem o mediteranski kuhinji in olivnem olju, pomembnem in zdravem živilu primorskega prebivalstva.
Zaključili so z raziskovanjem srednjeveške kulturne dediščine Kopra, ogledom potniškega terminala v Marini Koper in kopanjem v koprskem mestnem kopališču.
Štefica Fink
Več fotografij lahko pogledate na povezavi tukaj.